Območja brez javnega kanalizacijskega sistema

Na območjih kjer ni javne kanalizacije, je za namene odvajanja in čiščenja odpadne vode obvezna uporaba individualnih sistemov skladno z veljavno zakonodajo.  

Izvajalec javne službe  v okviru storitev »greznice« zagotavlja:

• prevzem gošč iz obstoječih greznic enkrat na 3 leta,
• prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) v skladu z veljavno zakonodajo,
• prevzem in čiščenje odpadne vode iz nepretočnih greznic v skladu z veljavo zakonodajo,
• pregled malih komunalah čistilnih naprav do 50PE,
• evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak.

Prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav in odplak iz nepretočnih greznic (gošča) se izvaja skladno s pogoji pogodbe, ki jo je uporabnik dolžan skleniti z izvajalcem javne službe v skladu z veljavnim Odlokom odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih vod na območju občine.

Stroške prevoza in predelave blata oziroma odplak krije uporabnik oziroma povzročitelj onesnaževanja. Vsako spremembo (odvoz blata, sanacija ali ukinitev greznice, postavitev ČN …) mora lastnik javiti upravljavcu javne kanalizacije, da jo le-ta vnese v svoje evidence skladno z veljavno zakonodajo. 

Odpadne vode in gošč iz greznic ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo, odvažati na javne ali kmetijske površine oziroma neposredno odvajati v površinsko ali podzemno vodo.

V kolikor lastnik objekta navadnega ne upošteva ima nadaljnje pristojnosti glede ukrepanja po uradnih  upravnih postopih pristojni inšpekcijski organ. 

Individualni sistemi v naseljih, kjer javna kanalizacija še ni zgrajena, in na območjih z redko poselitvijo, kjer izgradnja javne kanalizacije ni predvidena, so:

Male komunalne čistilne naprave (MKČN)

MKČN je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2000 PE*, v kateri se s pomočjo naravnega ali umetnega prezračevanja ustvarja pogoje za aerobno biološko razgradnjo raztopljenega organskega onesnaženja. Očiščena voda se lahko odvaja v okolje z infiltracijo v tla ali neposredno v površinsko vodo.

Lastniki MKČN morajo:

• Prijaviti obratovanje MKČN (povezava na prijavo MKČN) izvajalcu javne službe (nam)
• Dostaviti (»pozitiven«) analizni izvid  za MKČN do 50PE oz. izvajati prve meritve in obratovalni monitoring za MKČN od 50 PE do 2000 PE;
• Zagotavljati brezhibno delovanje MKČN;
• Hraniti in voditi dokumentacijo o opravljenih delih na MKČN, podatke o ravnanju z blatom in podatke o izrednih dogodkih;
• Voditi obratovalni dnevnik in poslovnik za MKČN velikosti od 50 PE do 2000 PE;
• Naročati odvoz blata po navodilih proizvajalca oz. najmanj enkrat na tri leta.

*1 PE je onesnaženje, ki ga dnevno povzroči ena oseba.

Male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, večjo od 50 PE

Nekateri objekti imajo male komunalne čistilne naprave, ki imajo zmogljivost, ki je večja od 50 PE. V takšnem primeru potrebuje čistilna naprava upravljavca, ki skrbi za njeno delovanje. Poleg prvih meritev je potrebno opravljati tudi redni obratovalni monitoring, za katerega je posebej predpisano število letnih vzorčenj, ki je odvisno od velikosti čistilne naprave. Prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod, ki je namenjen preverjanju kvalitete odpadnih voda, lahko izvajajo le osebe, vpisane v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa pri Agenciji RS za okolje. O rezultatih vzorčenj je potrebno enkrat letno poročati Agenciji RS za okolje.

Izvajalcu javne službe (Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d.) mora upravljavec oz. lastnik čistilne naprave pošiljati poročila in letno poročilo, in sicer zaradi evidence in obračuna okoljske dajatve.

Praznjenja odvečnega blata iz takšnih čistilnih naprav upravljavec oz. lastnik naroči pri izvajalcu javne službe (Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d.), ki blato prevzame in ga s komunalnim vozilom prepelje na CČN Nova Gorica, kjer se blato sprejme in obdela. Pri tem nastanejo stroški prevzema in obdelave, ki vključujejo stroške energije (električna energija, zemeljski plin), stroške ravnanja z odpadki (ograbki, pesek, maščobe, odvečno blato), stroške kemikalij, stroške prevozov, stroške materiala za vzdrževanje, stroške dela, stroške prevozov in druge neposredne in posredne stroške. Strošek praznjenja, prevzema in obdelave blata upravljavec oz. lastnik naprave poravna izvajalcu javne službe po izstavljenem obračunu; storitev se torej plačuje posebej in ne na mesečnih obračunih za vodooskrbo.

Nepretočne greznice

Nepretočna greznica je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oz. obdelavo na komunalno čistilno napravo.

Komunalno odpadno vodo je izjemoma dovoljeno zbirati v nepretočni greznici le na območjih, kjer čiščenje komunalne odpadne vode v MKČN tehnično ni izvedljivo zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v vode ali posebnih razmer, ki lahko negativno vplivajo na delovanje MKČN (npr. posebne geografske razmere ali nestalno naseljene stavbe).

Lastniki objektov z nepretočnimi greznicami morajo zagotoviti redno praznenje nepretočnih greznic izključno z uporabo storitev javne službe.

Obstoječe greznice

Obstoječa pretočna greznica je greznica, ki je na obstoječih objektih že obratovala pred letom 2002.

V taki greznici se komunalna odpadna voda obdeluje anaerobno in se pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaerobno obdelavo odpadne vode (dvo- ali triprekatne greznice). Obdelana odpadna voda se na iztoku iz objekta odvaja v okolje, običajno z infiltracijo v tla.
Uporaba obstoječih greznic je dovoljena v kolikor je skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, samo na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo.

Lastnik objekta mora zagotoviti  ustrezno odvajanje in odvajanje in čiščenje v skladu z trenutno veljavno zakonodajo najpozneje ob prvi rekonstrukciji objekta.

Lastniki objektov z obstoječimi greznicami morajo zagotoviti praznjenje obstoječih (pretočnih) greznic po potrebi oz. najmanj enkrat na tri leta in izključno z uporabo storitev javne službe.

Pogosta vprašanja